Žetev je na vsaki kmetiji največji praznik. Je dan hvaležnosti. Pa tudi dan, ko se pokaže, če smo skozi leto z žitom prav ravnali, za njega dobro skrbeli. In seveda, če je bila Narava do nas dobra in radodarna.
Spodaj delimo nekaj utrinkov iz žetve ene izmed naših njiv pire.
Pira po žetvi zahteva luščenje, potem pa ustrezno skladiščenje in pripravo na nadaljnjo predelavo.
Nekaj čarobnega se zgodi ob pogledu na žita, ki zorijo, se nastavljajo soncu in plapolajo v vetru. Na kmetiji radi pokažemo kaj delamo in kako potekajo naši dnevi. Tokrat bi radi pokazali žita, ki se bohotijo na poljih ob Kolpi. Mogoče je največja posebnost naše kmetije prav v tem, da surovine za vse izdelke narastejo na naših poljih (izjeme so redke, vendar pa o njih na glas povemo, kot npr. pri orehovem olju.)
Težko je lepoto ujeti v nekaj fotografij, a potrudili smo se po najboljših močeh :-)
Kamut - pšenica Khorasan
