Sladki pelin

Sladki pelin

sladki pelin

Na kmetiji vzgajamo čaj sladkega pelina od vzgoje sadik do ročnega pobiranja in primernega sušenja. Ob študiranju literature in  pogovoru z mnogimi uporabniki smo izvedeli ogromno informacij o njegovih pozitivnih učinkovinah. Nekaj informacij delimo tukaj;

Sladki pelin ima latinsko ime Artemisia annua L. Na območju sedanje Južne Koreje so ga že pred več kot tisoč leti uporabljali za zdravljenje sladkorne bolezni. Tudi Kitajci poznajo sladki pelin že tisočletja in ga uporabljajo za zmanjševanje telesne temperature, proti malariji, proti zlatenici in nekaterim oblikam raka. Sladki pelin tam velja za rastlino, ki odlično deluje proti različnim vrstam vnetij.

Vzgoja sladkega pelina

Vzgoja sladkega pelina

Sladki pelin je grmičasta enoletnica, ki glede na vremenske razmere zraste do 50 cm pa do dveh metrov in več v višino. Rastlina ima rada sonce in vlago. Obseg grmička sladkega pelina je od 60 cm do enega metra. Če so razmere  ugodne, je grmiček lepo razvejan in  svetlo zelene barve ter prijetnega vonja. Sladki pelin začne cveteti konec avgusta oz. v začetku septembra, odvisno od lege in pogojev. Cvetovi so drobni, rumene barve, podobni cvetovom navadnega pelina.Sladki pelin nabiramo zmeraj v lepem in suhem vremenu.

Tako v zdravilne kot v kulinarične namene uporabljamo predvsem liste in cvete ter manjša stebla. Sladki pelin ima prijeten, sladki vonj, njegov okus pa je grenek, vendar ne tako zelo kot pravi ali navadni pelin.

Zdravilne lastnosti sladkega pelina

Zdravilne lastnosti sladkega pelina
  • uspešno pomaga pri zbijanju povišane telesne temperature, še posebej pri gripi in prehladu,
  • pomaga pri težavah s herpesom,
  • uspešno pomaga pri malariji,
  • pomirja boleče menstruacije in pomaga pri uravnavanju ciklusa; še posebej dobro se sladki pelin obnese pri uravnavanju nerednih menstruacij,
  • uspešno pomaga pri različnih glivičnih obolenjih, še posebej pri glivičnih obolenjih prebavil in sečil ter celotnega urinarnega trakta,
  • sladki pelin pomaga pri težavah s prostato in jo stabilizira,
  • pomaga pri bolečinah in obrabi hrustanca v sklepih,
  • vse več raziskav je narejenih tudi pri zdravljenju različnih rakavih obolenj,
  • sladki pelin pomaga pri uravnavanju sladkorja v krvi,
  • krepi notranje organe in jim vrača funkcionalnost.

Povzeto po reviji Narava zdravi, 2016.

Vzgoja sladkega pelina

Kako sladki pelin deluje pri obolelih z rakom

Poglavitna učinkovina sladkega pelina je artemisinin. Pri raziskavi na univerzi Washington (povzetek raziskave) so obolele levkemične celice in zdrave bele krvničke izpostavili artemisininu. Ker se obolele celice zelo hitro množijo, potrebujejo več železa kakor zdrave. Na površini imajo receptorje za transferin, ki jih imajo sicer tudi zdrave, vendar mnogo manj. Receptorji omogočajo, da lahko železo skupaj z artemisininom obenem vstopi v celice. Obolele celice prepoznajo artemisinin kot neškodljiv, vendar pa ob vstopu v celico artemisinin reagira z železom in tvori proste kisikove radikale kar obolelo celico uniči. Zdrave bele krvničke ostanejo nepoškodovane. Torej uživanje sladkega pelina uničuje samo obolele celice, na preostalo telo pa nima negativnih učinkov.

Bioinženirja dr. Lai in dr. Singh z univerze v Washingtonu sta ugotovila, da je zdravljenje z artemisininom v kombinaciji z železom pri raku dojke izredno učinkovito, uničilo naj bi namreč kar 98% rakavih celic. V laboratoriju je do odmrtja obolelih celic prišlo že v 16 urah. O pomenu uživanja železa pri zdravljenju agresivnih vrst raka z artemisininom pa več na tej povezavi (v angleškem jeziku).

Spravilo čaja sladkega pelina
Vzgoja sladkega pelina na kmetiji

Na kmetiji vzgajamo večjo količino sladkega pelina. Veliko truda vložimo v to, da je pobran ob primernem času in dnevu ter da je sušen na pravilen način. Le tako namreč rastlina v sebi zadrži kar največ artimisinina. Čaj je pobran ročno, uporabljeni so zgolj listi, cvetovi in tanjše vejice. Vsa debelejša stebla sladkega pelina so odstranjena. Posušen je strogo v senci na prepihu in primerno skladiščen.

Odzivi uporabnikov čaja sladkega pelina z naše kmetije so zelo pozitivni. Klikni za več o čaju sladkega pelina.

SaveSaveSaveSaveSaveSaveSaveSaveSaveSaveSaveSaveSaveSaveSave
Nadaljuj z branjem
Kaljenje ajde

Kaljenje ajde

Kaljena ajdova semena

Čeprav je ajdovo seme škrobnato, ne sodi med žita, ampak med dresnovke, kjer se med bližnjim sorodstvom šopirijo kislice in dresni. Ajda je sicer v pridelavi šele kakšno tisočletje.

Neoluščena ajdova semena sicer odlično kalijo. Je pa med oluščenimi zrni glede načina luščenja bistvena razlika, ki je pomembna tudi za kaljenje. Toplo luščena ajda je delno kuhana, zato zrna ne kalijo. Takšna ajda prevladuje v prodaji. Hladno luščena ajda (takšna, kot jo dobiš na kmetiji Klepec) je kaljiva, med zrni pa je lahko več zdrobljenih in poškodovanih. V nasprotju s toplo luščenimi zrni, ki so rjava, je hladno luščena ajda zelenkaste barve.

priporočeni način kaljenja ajde: v kozarcu - od 6 do 8 žlic semen za 720-mililitrski kozarec
čas namakanja: 15 minut
spiranje: vsako uro 4 do 5 ur po namakanju, zatem dvakrat do trikrat dnevno
čas kaljenja: 2 do 3 dni

Za kaljenje v pravem pomenu besede si priskrbimo hladno luščeno ajdo. Ker so zrna krhka, se med luščenjem rada poškodujejo, zato jih pozorno preberemo ter odstranimo zlomljena in poškodovana semena. Pozorni smo na kratek čas namakanja in redno spiranje prvih nekaj ur. Nato raje spiramo trikrat kot dvakrat dnevno.

Zakaj sploh kaliti ajdova semena

Posebno od jeseni do konca zima, ko je sveže zelenjave najmanj, je idealno, če naokoli po stanovanju od kuhinjskega pulta do okenskih polic ležijo kozarci z nakaljenimi semeni. Nakaljena semena so namreč ena izmed najživahnejših sestavin prehrane. Z zelo malo dela sodelujemo pri osupljivi biokemični preobrazbi semen v mlade rastlinice. 

Ko semena vsrkajo vodo in imajo zatem na voljo še dovolj zraka in primerno toploto, se v njih začne biokemična preobrazba in čudež novega življenja. Proces traja komaj nekaj dni, da iz spečih semen zraste gora rastlinic, ki pokajo od zdravja. Vsebnost vode se poveča z okoli deset na okoli 70 odstotkov. Tvori se vrsta encimov, ki sodelujejo pri mobilizaciji zalog hranil in ustvarjanju novih snovi.

Ta živahen rastlinski drobiž nas hrani in ščiti, sploh pa poživlja. Izravnava primankljaj rudnin, ki je dandanes zaradi enolične in z rudninami revne hrane splošno razširjen. Krepi imunski sistem in ščiti pred civilizacijskimi boleznimi, predvsem pa v vsakodnevno prehrano vnaša pestrost in živahnost, nove okuse in arome ter olajša prebavo.

Prehranske lastnosti kaljene ajde

Po zaslugi beljakovin, razgrajenih na enostavnejše sestavine, in škroba je to krepka hrana, ki jo v moči še podpirajo običajna povečana vsebnost vitaminov in aktiviranih rudnin. Prijetna novica je še, da ajda vsebuje flavonoide, ki v telesu sodelujejo pri izgradnji antioksidantne obrambe. 

Priprava kaljene ajde

Nakaljena ajdova zrna pripravljamo kot sicer ajdovo kašo, le da jih ne kuhamo, saj jih kaljenje dovolj zmehča in poživahni. Dodatke, ki jih sicer skuhamo skupaj s kašo, na primer suhe jurčke, pripravimo posebej in zatem zmešamo z nakaljeno ajdo. Nakaljena ajda je odlična tudi kot dodatek solatam ali kot priloga - za prilogo jo le zabelimo in začinimo po okusu.

Opis kaljenja ajde je povzet po knjigi Kalčki živahna semena, avtorja Dario Cortese.

Nadaljuj z branjem

Zakaj konopljino in laneno olje

Največ sončnih žarkov narava shrani v oljih, teh pa je največ v semenih, jedrcih in nekaterih plodovih.Za olja lahko rečemo kar, da so utekočinjena svetloba. Prav olja so najboljši nosilci vitaminov A, E in D, ki so vsi po vrsti zelo pomembni za vzdrževanje imunskega sistema, ohranjanje gostote kosti in hormonskega ravnovesja.

Laneno in konopljino seme ter olje imajo močno protivnetno delovanje, zraven tega pa naše celice varujejo pred prostimi radikali. Raziskave kažejo, da lahko pomagajo tudi kot zaščita pred nekaterimi vrstami kožnega raka.

Omega-3 in omega-6 so večkrat nenasičene maščobe, od katerih so nekatere vrste za nas esencialne. To pomeni, da so nam potrebne za nekatere funkcije v telesu in da jih naše telo ne more proizvesti, zato jih moramo vnesti s hrano.

 

Današnja sodobna procesirana prehrana je zelo revna z omega-3, vsebuje pa preveč omega-6 maščobnih kislin. Popolno bi bilo, da bi sledili svojim prednikom in uravnotežili razmerje med obema. V preteklosti, ko so ljudje uživali  pravo izvorno hrano iz rib, mesa pašnih živali in jajc prostih kokoši, so v telo vnašali optimalno razmerje med maščobnimi kislinami omega-6 in omega-3 in sicer 1:1. Se pravi, da so dobivali enako količino enih in drugih. V drugi polovici 20. stoletja se je občutno povečalo uživanje rastlinskih olj, margarine in žitaric in razmerje se je spremenilo na 20:1, kar pomeni, da s hrano zaužijemo dvajsetkrat več maščobnih kislin omega-6 kot omega-3. Sorazmerno s tem pojavom se je v tem času začelo hitro širjenje bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni in raka.

 

Nesorazmerje med maščobnimi kislinami omega-6 in omega-3 ob čezmernem vnosu sladkorja in škroba predstavlja enega največjih problemov sodobne prehrane. Odvečne molekule sladkorja se namreč vežejo na različne proteine, ki poškodujejo stene krvnih žil. Zaradi ponavljajočih se poškodb se na stenah žil prično vnetni procesi, kar predstavlja začetek nastajanja oblog. Zaradi odvečnih omega-6 vnetje postaja kronično, kri se začne strjevati in tako nastajajo strdki, ki zamašijo žile.

 

Pravilno razmerje med maščobnimi kislinami omega-3 in omega-6 je pomembno ne le za zdravje srca in žil, temveč tudi za splošno telesno in duševno zdravje in odpornost. Pomembno je celo za doseganje in vzdrževanje primerne telesne teže, ker zmanjšuje signale v telesu, ki ustvarjajo maščobne zaloge, izboljšuje pa tudi občutljivost za inzulin, s čimer zmanjšuje tveganje diabetesa.

Maščobne kisline omega-3 so neizmerno pomembne za človeške možgane, ki so glede na ostale parametre velikanski v primerjavi z možgani živali. Morda zato, ker pri človeku ta organ v 60% sestoji iz maščobe, od katerih je 10% maščobnih kislin omega-6 in 10% omega-3.

 

 

Viri:

- Anita Šupe: Resnice in laži o hrani

-Sabina Topolovec, Sanja Lončar: Resnice in zmote o soncu

Nadaljuj z branjem

Prastari kralj živil ali po domače kar česen

Če želite živeti bolj živahno in daljše življenje, si oskrbujte celice s česnom, ki že skoraj pet tisoč let velja za napoj mladosti. V stroku česna je najmanj štiristo snovi, med njimi veliko antioksidantov, ki varujejo celice pred poškodbami in vse telo pred prezgodnjim staranjem.

Varovalna moč česna je odvisna od velikosti stroka in od zemlje na kateri je rasel. Česen, ki raste na zemlji, bogati s selenom, vsebuje veliko tega materiala, kar še poveča česnov učinek proti prezgodnjemu staranju. 

Zakaj bi moral biti česen na vsakodnevnem jedilniku;

  • spodbuja imunske funkcije
  • znižuje visoki holesterol približno tako uspešno kor zdravila na recept
  • redči kri in preprečuje nevarne krvne strdke
  • varuje možgane pred izgubljanjem spomina, zmanjševanjem umskih sposobnosti in sposobnosti za učenje

Surov ali kuhan česen?

Surov strt česen vsebuje veliko alicina, snovi, ki daje česnu značilen vonj in močno antibakterijsko delovanje. Kuhanje in trtje česna učinek spremenita. Kuhan in razdišavljen česen nima veliko alicina in nima skoraj nobene protibakterijske ali antivirusne aktivnosti. Surov nasekljan česen je bolj učinkovit kot antibiotik. 

Nadaljuj z branjem
Left Nadaljuj z nakupovanjem
Tvoje naročilo

V košarici nimaš še nobenega izdelka