Kako izgledajo njive žit v začetku junija

Te dni čakamo na žetev ječmena, ki bo najbrž že ta teden. Sprehodili smo se tudi po ostalih njivah. Ker je pogled na zrelo žito res nekaj najlepšega, spodaj nekaj fotografij. Prepoznaš vse vrste žita?

 

Kamut

Kamut smo letos sejali prvič. Povsem presenetil nas je s svojo višino, kamutovi klasi so namreč v višini ramen. Predvidena žetev kamuta je takoj po žetvi pšenice, torej v sredini julija.

Kamut je sicer zelo staro žito, ki naj bi ga prinesli iz Egipta in ga v naših koncih nismo poznali. A kot lahko vidite spodaj, se tudi v Beli krajini zelo dobro počuti. Tega smo zelo veseli, saj je kamut zelo okusen kot zdrob, s kamutovo moko lahko v večini receptov nadomestimo belo moko, s kamutovim zrnjem pa popestrimo vse jedi, kjer bi sicer uporabili riž.

Polje, kjer raste kamut // kmetija Klepec

Kamut na njivi // kmetija Klepec

klas kamuta pred žetvijo // kmetija Klepec

 

Pira

Pira je stara sorta pšenice, kmetje jo radi sejemo, saj ni občutljiva na neugodne vremenske razmere. Žanjemo jo za pšenico, navadno v začetku avgusta.

Da pa vseeno ne bi bilo preveč enostavno, je pred uporabo pirinega zrnja nujno luščenje .(Preberi več o tem, kako luščimo piro.) Pira je namreč posebna po tem, da je zrno pire obdano s plevami, Za krmo živali se sicer lahko uporabi neoluščeno seme, a za pirino moko in zdrob je luščenje obvezno.

njiva pire na kmetiji Klepec

Pira v rasti na kmetiji Klepec

 

Klas pire med rastjo na kmetiji Klepec

Konoplja

Mogoče boste nekateri še najlažje prepoznali to, kar raste na spodnji njivi? Oblika listov na tretji fotografiji je zelo zgovorna. Govorimo namreč o konoplji.

Njiva industrijske konoplje na kmetiji Klepec

Industrijska konoplja v rasti na kmetiji Klepec

industrijska konoplja med rastjo na kmetiji Klepec

Lan

Bela krajina je bila ne dolgo nazaj poznana po lanu in lanenih izdelkih; izdelovali so predvsem platno in oblačila pa tudi posteljnino, naše babice so jim rekle "hodne plahte". 

Na kmetiji smo letos lan zasadili predvsem zaradi želje po domačem hladno stiskanem lanenem olju in laneni moki. Lan je namreč med drugim odličen vir omega-3 maščobnih kislin (takšnih, kot jih najdemo v ribah, a brez bojazni, da bi bile obremenjene s težkimi kovinami). Lan odlično vpliva tudi na prebavo.

Lan je šele v začetku cvetenja. Spodaj par fotografij cvetenja lanu za pokušino, več pa v prihodnjih dneh. 

Nadaljuj z branjem

Namakanje

Čeprav je šele začetek maja, je zemlja že zelo suha. Dober mesec je že od kar je bil zadnji konkreten dež in to se na rastlinah zelo pozna. Rastline kot je krompir so zdaj v takšni fazi rasti, ko je zadostna količina vode ključna za dober pridelek.

Danes zalivamo krompir, čebulo, korenje, papriko, melancane, zelje, rdečo peso, por, lubenice, melone, hokaido buče ...

Poglej fotografije. A ni lepo?

 

 

 

 

 

Nadaljuj z branjem

Luščenje pire

Pira je prav posebno žito. V nasprotju s pšenico pire skozi skoletja niso selekcionirali in se je zato ohranila v svoji prvotni obliki. Posebna je tudi zaradi luščine, ki zrno pire ščiti vse do predelave. Zrno je zato zaščiteno pred zunanjimi vplivi. Luščine pire se ne da odstraniti zgolj z mlatenjem, ampak je potreben poseben postopek luščenja.

Na kmetiji Klepec smo se odločili, da bomo luščenje pire opravljali kar sami, saj tako poskrbimo, da je pira luščena sproti.

 

Nadaljuj z branjem

Vzgajanje sadik

Delo z vzgajanjem sadik se začne v začetku februarja. Ker imamo velik rastlinjak, je prostora dovolj. Sadike vzgajamo zase in za prodajo. V rastlinjaku najdeš sadike vseh vrst - paprika, paradižnik, zelena, peteršilj, zelje, cvetača, brokoli, por ...

Rdeče zelje posajeno v platojčku Brokoli v platojčku lepo odganja

Pravilno zalivanje sadik je ključno

Sadike hokaido bučk v platojčku

Solata v platojčku - kako lep pogled!

Sadike cvetače v platojčku

Sadike v platojčkih po zalivanju

Por v platojčkih

Začimbe v lončkih pripravljene na presajanje

Nadaljuj z branjem

Sajenje paradižnika in paprike

Medtem ko je zunaj še premrzlo za sajenje, so v rastlinjaku pogoji za zasaditev paradižnika in paprike že optimalni.

sadike paprike v rastlinjaku

paprika je pripravljena za zasaditev v rastlinjaku

Sajenje paradižnika na kmetiji Klepec

Sajenje paradižnika na kmetiji Klepec

Sajenje paradižnika na kmetiji Klepec

Ob vsakem paradižniku je že pripravljena vrvica.

Paradižnik lepo rasti!

No, čaka nas samo še nekaj sadik paprike. Zaenkrat je zunaj še premrzlo.

Nadaljuj z branjem

Sajenje zgodnjega krompirja

Krompir je bil v davnih časih na kmetiji Klepec glavni vir prihodka. Prodajali smo ga predvsem v Karlovac (na Hrvaškem). V najboljših letih so gospodje prišli s kovčkom denarja kar na njivo, še preden je bil krompir primeren za izkopavanje. 

Časi so se spremenili. Zdaj krompirja sadimo veliko manj. Od njega nismo življenjsko odvisni. Ob dobrih letinah pa se vedno vprašamo ali je res (kar pravi tisti poznani rek), da ima neumen kmet debel krompir.

Krompir mora biti pred sajenjem v toplem prostoru, da začne poganjati klice.

Zgodnji krompir pokrijemo s kopreno, zaradi katere ima krompir boljše pogoje za rast. Če bo vse po sreči, ga bomo okoli 15. maja že začeli izkopavati.

 Koprena je zelo lahka, zato je nujno potrebno nekoliko fizičnega razmigavanja, da jo ob straneh dobro zamečemo.

 

 

Nadaljuj z branjem

Zgodba o mokah, kmetiji Klepec in kislem zelju

Bilo je decembra 2008. Tisti čas v letu, ko je na kmetiji kakšen dan, ki ni popolnoma zapolnjen z delom. Zunaj je bilo mrzlo. Sveže zelenjave skoraj ni bilo več. Zadnji paradižniki v rastlinjaku so bili ravnokar pobrani. Kislo zelje je bilo razprodano. 

Iz kuhinje je zadišalo po sveže pečeni belokranjski pogači. Nič ni na svetu bolj omamnega kot ta vonj. Na pogači je bilo raztopljenih par rezin domače slanine. Premraženi smo se zbirali v topli kuhinji. Bil je tisti čas v letu, ko začnemo razmišljati o novih stvareh. Pogovor je nanesel na to in ono.

Pogača se je kar topila v ustih. Ni bila navadna bela, ampak iz mešanice pirine in ječmenove moke. Kar naenkrat, kot bi bilo to nekaj najbolj logičnega na svetu, se je porodilo vprašanje; zakaj pa ne bi začeli sami mleti svojih žit? Bila je dobra letina in ječmen, pšenica, ajda in koruza in druga žita so bila varno shranjena v kašči. 

Nekaj dni kasneje je bilo že povsem jasno, da bo prvi mlin za mletje žit kmalu na kmetiji.

 

Spet je december, šest let kasneje. Jedli smo domače kislo zelje in pogačo iz kamutove moke. Prvi mlin za mletje žit je medtem zamenjal moderen mlin na kamen, z mnogo večjo kapaciteto. Če smo na začetku mleli le kakšen dan na teden, je danes povsem drugače.

Mlin melje moke čisto  vsak delovni dan.To pa zato, ker tudi svojim strankam privoščimo tako dobro moko, kot jo imamo mi sami. Zato je vsa moka sveže zmleta. Zelo težko boste kadarkoli dobili moko, ki bo zmleta več kakor pet dni. 

In še nekaj smo si obljubili tistega decembra ob tisti belokranjski pogači. Vse moke bodo 100%, brez primesi. In brez konzervansov. Zato, ker želimo biti pošteni. In zato, ker imamo svoje žito in si to lahko privoščimo.  

Tako se zgodba o mokah in zgodba o kmetiji Klepec nadaljuje. Mogoče prihodnjo jesen v spletno trgovino dodamo tudi kislo zelje. Do takrat pa ste vabljeni, da zgodbo pišete skupaj z nami!

 

 

 

Nadaljuj z branjem
19 results
Left Nadaljuj z nakupovanjem
Tvoje naročilo

V košarici nimaš še nobenega izdelka